LJUBLJANA - Nedavno se je v prestolnici pojavilo več novih grafitov, nekateri na novourejenih fasadah oziroma gradbenih ograjah. Medtem ko so določeni grafiti umetnine, se pojavlja več tistih, ki kvarijo videz mest, naselij in zgradb. Takšni sodijo med vandalizem, pojasnjuje Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana (PUL), in predstavljajo materialno škodo, ki jo morajo plačati davkoplačevalci ali posamezniki.

Medtem ko so določeni grafiti umetnine, se pojavlja vse več tistih, ki kvarijo videz mest, naselij in zgradb. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Praksa v tujini je po besedah Nataše Kajzer - Vukša iz podjetja Sapi, kjer med drugim odstranjujejo grafite, pokazala, da je pri preprečevanju grafitov ključnega pomena vztrajnost, in sicer morajo biti čistilci bolj vztrajni od grafitarjev. Kajzer-Vukševa razlaga, da se grafitarji naveličajo pisanja po površinah, če njihove stvaritve redno odstranjujejo in posledično nimajo sporočilnosti. Tudi v Ljubljani to drži, pravijo v Javnem podjetju Snaga in pojasnjujejo, da je v središču Ljubljane število grafitov v upadanju, ker jih redno čistijo. Snaga je leta 2008 očistila kar 5865 kvadratnih metrov grafitiranih površin, leta 2009 pa 1240 kvadratnih metrov.

Slovenska zakonodaja od leta 2006 prepoveduje vsakršno pisanje po zidovih, ograjah in drugih javnih površinah, pojasnjuje Stojnšek, zagrožena globa pa je 208 evrov. Do takratne spremembe zakona pa je bilo prepovedano le pisanje nespodobnih in neprimernih gesel, ki so kršila javno moralo ali žalila narodnostna in politična čustva, dodaja tiskovni predstavnik policije. Ljubljanski policisti so po neuradnih podatkih v letu 2009 obravnavali deset kršiteljev, ki so grafitirali javne površine, pravi Stojnšek. Leta 2008 pa so obravnavali 17 tovrstnih primerov. Grafite največkrat prijavijo oškodovanci in drugi občani, pa tudi policisti z delovanjem na terenu, razlaga predstavnik PUL. Stojnšek odkriva, da policija večje poraste grafitiranja opaža "v primeru različnih družbenih sprememb oziroma odmevnejših dogajanj v družbi". Dodaja, da se nekatere vrste tovrstnih škod ne dajo popraviti, sploh na spomenikih ali naravnih dobrinah. Tudi Nataša Kajzer - Vukša pravi, da so nekateri grafiti neodstranljivi. Najbolj težavni so tisti, ki so napisani z alkoholnimi flomastri, in tisti, ki jih fasada močno vpije.

Čiščenje grafitov je odvisno od površine, na kateri je grafit narisan, in od uporabljenega sredstva. Cena čiščenja kvadratnega metra se giblje med desetimi in dvajsetimi evri. Kajzer-Vukševa pravi, da sicer že obstajajo učinkovita sredstva, s katerimi se pred tovrstnim vandalizmom lahko zaščiti kamnite površine. Grafite se nato odstrani s paro in očiščeno površino ponovno premaže z zaščitnim sredstvom. Odstranjevanje grafitov je tako lažje in cenejše, za zdaj pa tako učinkovitega sredstva za zaščito fasad na trgu niso našli. Vsako odstranjevanje grafitov delno poškoduje površino, razlagajo v javnem podjetju Snaga, tako imenovana antigrafitna zaščita te poškodbe zelo zmanjša in hkrati omogoča lažje odstranjevanje.

Policija si želi sodelovanja z občani

Policija pravi, da se proti vandalizmu lažje spoprijemajo, če občani sodelujejo z njimi, zato opozarja, naj si ne zatiskamo oči pred takšnim početjem. Pravočasno obveščanje na najbližjo policijsko postajo ali številko 113 bo pripomoglo k lažji izsleditvi in hitrejšemu prijetju grafitarjev, pravi tiskovni predstavnik PUL Vinko Stojnšek, saj bodo imeli storilci manj možnosti, da pobegnejo s kraja dejanja.

Vir: Dnevnik.si